Mnenja staršev
Poiskati moram varstvo za sina!
Hm, stric Google bo spet prav prišel.
Odprem stran Varstvo.net. Ne morem verjeti koliko varstev na domu in varstev z večimi otroki je tukaj oglaševanih.
V oči mi pade Direndaj-aktivno varstvo otrok.
Glede na to da je najin, takrat še 27 mesečni Ožbej, sicer priden, ampak zelooo živahen otrok, sem se odločila da povprašam kako in kaj. Oglasil se je prijeten glas - gospa Tjaša, in že sva bili dogovorjeni za obisk v vrtcu. Ena ura je minila kot za šalo, Ožbej pa ni hotel domov. Obljubila sem mu da bo še prišel in tako smo dobili varstvo.
Uvajanje je steklo kot za šalo in vsak dan je prišel z veseljem v vrtec.
V dežju in mrazu v igralnici ustvarjata s prstki, telovadita po poligonu, plešeta in pojeta pesmice, pred prazniki naredita presenečenja, rišeta risbice... a ko zunaj posije sonček, gresta na sprehod do igrišča, račkam in goskam v bližni ribnik nesta kruh, gresta k cerkvici na hribčku ali pa se na velikem vrtu pred vrtcem igrata z mivko, žogata, skačeta po trampolinu, postavjata poligone, rišeta s kredo po tleh in ob tem smejita in zabavata. In vse to počneta, da se Ožbej razvija in uči.
Tjaša ima tudi tri sinove ki jih Ožbej že zelo dobro pozna, sploh najmlašega Maksa, ki mu včasih dela družbo, da je še bolj zabavno.
Pogosto mi Ožbej še celo popoldne kaže ali pripoveduje kaj je počel v vrtcu. Če ga za kakšno stvar vprašaš kje se je to naučil mi pove, da pri Tjaši.
Glede na to, da otroci potrebujejo gibanje, da se jim ves čas nekaj dogaja, da razvijajo svojo motoriko in možgane, je varstvo Direndaj kot nalašč za to.
Vem da je za vsakega starša težko otroka pustiti v varstvu, ki ga nobeden od njih ne pozna. Ampak, pri Tjaši je že prvi vtis zelo pozitiven in zaupanja vreden, tako da je bila odločitev, da bo pri njej v varstvu zelo lahka.
Ožbej je v Direndaju že tretji mesec in midva s partnerjem sva več kot zadovoljna, Ožbej pa sploh, kar je najbolj pomembno. Glede na to, da otrok napreduje v razvoju , mu zelo ustreza način varstava in je vsak popoldan še vedno nasmejan a hkrati utrujen, nama ni tudi malo žal, da sva se odločila za Direndaj!
Vesna P.
Hm, stric Google bo spet prav prišel.
Odprem stran Varstvo.net. Ne morem verjeti koliko varstev na domu in varstev z večimi otroki je tukaj oglaševanih.
V oči mi pade Direndaj-aktivno varstvo otrok.
Glede na to da je najin, takrat še 27 mesečni Ožbej, sicer priden, ampak zelooo živahen otrok, sem se odločila da povprašam kako in kaj. Oglasil se je prijeten glas - gospa Tjaša, in že sva bili dogovorjeni za obisk v vrtcu. Ena ura je minila kot za šalo, Ožbej pa ni hotel domov. Obljubila sem mu da bo še prišel in tako smo dobili varstvo.
Uvajanje je steklo kot za šalo in vsak dan je prišel z veseljem v vrtec.
V dežju in mrazu v igralnici ustvarjata s prstki, telovadita po poligonu, plešeta in pojeta pesmice, pred prazniki naredita presenečenja, rišeta risbice... a ko zunaj posije sonček, gresta na sprehod do igrišča, račkam in goskam v bližni ribnik nesta kruh, gresta k cerkvici na hribčku ali pa se na velikem vrtu pred vrtcem igrata z mivko, žogata, skačeta po trampolinu, postavjata poligone, rišeta s kredo po tleh in ob tem smejita in zabavata. In vse to počneta, da se Ožbej razvija in uči.
Tjaša ima tudi tri sinove ki jih Ožbej že zelo dobro pozna, sploh najmlašega Maksa, ki mu včasih dela družbo, da je še bolj zabavno.
Pogosto mi Ožbej še celo popoldne kaže ali pripoveduje kaj je počel v vrtcu. Če ga za kakšno stvar vprašaš kje se je to naučil mi pove, da pri Tjaši.
Glede na to, da otroci potrebujejo gibanje, da se jim ves čas nekaj dogaja, da razvijajo svojo motoriko in možgane, je varstvo Direndaj kot nalašč za to.
Vem da je za vsakega starša težko otroka pustiti v varstvu, ki ga nobeden od njih ne pozna. Ampak, pri Tjaši je že prvi vtis zelo pozitiven in zaupanja vreden, tako da je bila odločitev, da bo pri njej v varstvu zelo lahka.
Ožbej je v Direndaju že tretji mesec in midva s partnerjem sva več kot zadovoljna, Ožbej pa sploh, kar je najbolj pomembno. Glede na to, da otrok napreduje v razvoju , mu zelo ustreza način varstava in je vsak popoldan še vedno nasmejan a hkrati utrujen, nama ni tudi malo žal, da sva se odločila za Direndaj!
Vesna P.
Z varstvom smo zelo zadovoljni,
predvsem Ivana, ki zjutraj z veseljem odhiti v naročje vzgojiteljic, kar se
nama kot staršema zdi najbolj pomembno.
Posebej nama je všeč, da so ustvarjalni in veliko časa posvetijo gibanju (tako v igralnici kot zunaj). Igralnica je polna (a ne prepolna) »pametnih » igrač, narejenih iz naravnih in recikliranih materialov. Z njimi uspešno razvijajo najrazličnejše spretnosti in preko igre spoznavajo svoja čutila. Presenečena sva nad tem, kaj vse lahko doma zastonj izdelaš, pa še otrok se potem rad igra z igračo, ki ima za razliko od večine kupljenih igrač tudi didaktično vrednost in se je zlepa ne naveliča. Všeč so nama tudi preprosta »mini« glasbila, s katerimi razvijajo ritem in posluh, in igralnica, ki je svetla, prostorna, barvita in prijazna. Zdi se mi simpatično, da so v decembru pekli praznične piškotke (doma ti navadno ne pride na misel, da bi pekel piškotke s 13-mesečnim otrokom), da gredo na vrt po zelenjavo, se odpeljejo za zimskim sončkom, če je treba tudi na Križno goro … S prehrano pa sva le delno zadovoljna. Ceniva, da je pripravljena doma in iz svežih sestavin ter če se le da kupljena pri lokalnih ponudnikih (mleko in mlečni izdelki). Morda se nama zdi včasih premalo raznolika. Dobila sva vtis, da je na jedilniku pogosto za kosilo le juha (zelenjavna ali z mesom) in nek dodatek (npr. sladica). Pogrešava jedilnike, ki bi vključevali poleg juhice še prilogo, meso in solato. Bila bi vesela, če bi bili jedilniki bolj načrtovani (tedensko vnaprej). Ivana je v tem kratkem času izjemno napredovala: je shodila, naučila se je piti iz kozarca, samostojno jesti, je spretna (rada pleza, se kotali, poskakuje, pleše …), kar nas vse v družini zelo veseli.
Maja K.
Posebej nama je všeč, da so ustvarjalni in veliko časa posvetijo gibanju (tako v igralnici kot zunaj). Igralnica je polna (a ne prepolna) »pametnih » igrač, narejenih iz naravnih in recikliranih materialov. Z njimi uspešno razvijajo najrazličnejše spretnosti in preko igre spoznavajo svoja čutila. Presenečena sva nad tem, kaj vse lahko doma zastonj izdelaš, pa še otrok se potem rad igra z igračo, ki ima za razliko od večine kupljenih igrač tudi didaktično vrednost in se je zlepa ne naveliča. Všeč so nama tudi preprosta »mini« glasbila, s katerimi razvijajo ritem in posluh, in igralnica, ki je svetla, prostorna, barvita in prijazna. Zdi se mi simpatično, da so v decembru pekli praznične piškotke (doma ti navadno ne pride na misel, da bi pekel piškotke s 13-mesečnim otrokom), da gredo na vrt po zelenjavo, se odpeljejo za zimskim sončkom, če je treba tudi na Križno goro … S prehrano pa sva le delno zadovoljna. Ceniva, da je pripravljena doma in iz svežih sestavin ter če se le da kupljena pri lokalnih ponudnikih (mleko in mlečni izdelki). Morda se nama zdi včasih premalo raznolika. Dobila sva vtis, da je na jedilniku pogosto za kosilo le juha (zelenjavna ali z mesom) in nek dodatek (npr. sladica). Pogrešava jedilnike, ki bi vključevali poleg juhice še prilogo, meso in solato. Bila bi vesela, če bi bili jedilniki bolj načrtovani (tedensko vnaprej). Ivana je v tem kratkem času izjemno napredovala: je shodila, naučila se je piti iz kozarca, samostojno jesti, je spretna (rada pleza, se kotali, poskakuje, pleše …), kar nas vse v družini zelo veseli.
Maja K.
Naš Miha že od samega začetka zelo rad hodi v varstvo Direndaj. Že pred vrati v vrtec se smeji in brca. Temu se tudi ne čudim, saj ga tam čakata vedno nasmejani Tjaša in Snežna ter ostali otroci. Všeč mi je, ker se v vrtcu ogromno gibajo in ustvarjajo ter igrajo.
Andreja K. |
Tine je v času bivanja v Direndaju pridobil veliko pozitivnih navad ( samostojno hranjenje, spanje, druženje s sovrstniki) katere vse dobro vpivajo nanj, saj ima tako tudi doma red, približno tak kot v vrtcu. Odkar je v vrtcu opažava, da tudi ko je doma ali pri sorodnikih bolj zaupa drugim ljudem.
Martina&Tadej B. |
Naša družina, vključno z našo malčico, je z varstvom Direndaj izredno zadovoljna. Še posebno bi izpostavili poseben pristop, ki ga imata vzgojiteljici do naših otrok, ki ne temelji le na njunih strokovnih kompetencah ampak tudi na lastnih izkušnjah in pozitivnemu odnosu do vzgoje naših malčkov. Skupek teh lastnosti se, po našem mnenju, odraža v kreativnosti in simpatičnosti vsakodnevnega programa. Z velikim veseljem poslušamo našo Mio, ko celo popoldne pripoveduje o gledališču, ki so ga priredili na dvorišču vrtca, poligonu, na kateremu so se igrali ali pa novi knjigici, ki so jo prebrali.
Neja&Gašper |
Pri iskanju varstva me je
pritegnila Direndajeva prikupna spletna stran, in takoj sem začutila, da je ta
vrtec kot nalašč za najino punčko. Nisem se zmotila, Tjaša in Snežna sta namreč
čudoviti osebi, prijazni in polni energije ter idej, z zdravim pogledom na
vzgojo. Tara je bila najmlajši direndajček, in cenim, da sta jo nadvse lepo
uvedli, tako da je že od začetka rada šla v vrtec. Vzgojiteljici veliko truda
namenita razvoju otrokove samostojnosti in gibalnih sposobnosti, kar je vidno
iz dneva v dan: Tara hodi na kahlico, rajši in več je (veliko jedi prvič okuša
v vrtcu) ter samostojno uporablja žličko, pozna dele obraza, rada riše, pleše,
pometa … Zelo veliko so zunaj, in sicer v vsakem vremenu, kar se mi zdi super,
imajo svoj zeliščni vrt, gledališče na prostem … Vsak malček ima tudi svoj
dnevnik, v katerega zapišeta kakšno prigodo, zanimivost tekočega dne. Čez vikend
ga z navdušenjem prebiramo, v nedeljo zvečer pa se že vsi tri veselimo
ponedeljka in novih dogodivščin v Direndaju J
Mirjam
Mirjam
Odkar je Mija Direndajček, je postala bolj samozavestna- začela je raziskovati okolico, sama jé in začeli so se prvi koraki. Pred vrtcom se je bala vseh ljudi, sedaj pa so osebe deležne nasmeška :) in celo kakšne pesmice.
Najbolj nama pa je bilo všeč to, da imajo direndajčki isti potek (zajtrk, malica, kosilo, spanje) kot ga imamo doma, tako da za Mijo ni bilo "novega" ritma!
Jera in Damjan
Najbolj nama pa je bilo všeč to, da imajo direndajčki isti potek (zajtrk, malica, kosilo, spanje) kot ga imamo doma, tako da za Mijo ni bilo "novega" ritma!
Jera in Damjan
Miha je postal Direndajček februarja 2015, pri štirinajstih mesecih. Ker je do takrat praktično ves čas preživel z mamico, sva se zelo bala, kako bo sprejel novo okolje z novimi ljudmi. Pa ni bilo nobenih težav. V Direndaju se mu je ves čas nekaj dogajalo. Pridobil je tudi na samostojnosti: začel sam jesti, se poskušal sam obleči, celo kahlica mu je postala prijateljica. Med pozitivnimi navadami, ki jih je pridobil, je tudi pospravljanje. Nesti kakšno smet v koš je zares imenitno. Zaradi “zgodnjega” uvajanja v samostojnost sva imela doma na začetku z njim več dela. Ni pustil, da ga hraniva, ravno vešč pa tudi še ni bil, zato je bila hrana povsod okrog. A to ni trajalo dolgo, sedaj pa sva vesela, da je samostojnost pri hranjenju osvojil tako hitro. Kar bi še rada poudarila je gibanje. Na tem je v Direndaju velik poudarek in Miha je tudi v tem zelo napredoval. Všeč mi je tudi, ker ste poleti veliko hodili bosi in kamenčki na morju zanj niso bili problem. Vse, kar se je z njim dogajalo čez teden, smo lahko prebrali v njegovem zvezku, ki bo tudi lep spomin. Vsak petek smo z zanimanjem pokukali vanj in se velikokrat nasmejali, pa tudi začudili, kaj vse počne. S septembrom je Miha začel obiskovati javni vrtec. Navade, ki jih je dobil pri vaju, so se še bolj izrazile. Vzgojiteljici in varuhinja, ki so v njegovi skupini, pravijo, da je res zelo samostojen. Za vse, kar sta mu dali, sva vama zelo hvaležna in vama želiva uspešno pot še naprej.
Maja in Uroš
Maja in Uroš